Stavek, ki ga verjetno ne boste razumeli, vendar nič bat, saj bom vse razložila.
- "Fantazma ni iluzija, ki prekriva ali zamegljuje resnico. Fantazma je iluzija, ki zapolnjuje manjko v resnici."
iluzija - je nekaj kar si lahko zamišlja vsak posameznik in še vse o resnicah: Mi ne poznamo resnice. Poznamo samo polrekanje, saj nobena resnica ni resnica dokler ne poveš vseh pogojev v katerih ta resnica velja.
- Primer: vse je res (to je polrekanje), razen tisto kar ni res.Ali pa: imamo dva človeka, ki verjameta, da obstaja bog in enega, ki ne. Tista dva imata fantazmo, ki ni iluzija, ki prekriva ali zamegljuje resnico. saj ta fantazma je to zamišljanje-iluzija, ki zapoljnjuje to manjko v resnici-saj ne poznamo resnice, ampak samo polrekanje..tako lahko, če v nekaj zelo močno verjameš zapolnjuje to manjko torej drugo polovico polrekanja. Ne verjamem, da lahko tista ena oseba, ki ne vrjame v boga prepriča tisti dve osebi, ki verjameta in si vseskozi govorita: verjamem verjamem verjamem in živita v zablodi tako kot vsi ostali, da boga ni.Zato vsako verovanje v nekaj zapoljnjuje manjko v resnici.
- Primer: nek sin je probal kaditi. oče ga vpraša: ali si kadil? sin pomisli na včeraj, ko še ni kadil in odgovori: ne nisem kadil. Ve, da se je zlagal, ampak z resnico, saj ni včeraj res ni kadil. Kadil pa je, vendar samo danes.
Ob fantazmi in seveda iluziji, bi po moje lahko razkrivala seveda tudi metamorfozo. Vedi da vsi ljudje se v realnosti ko smo oblečeni in namazani z raznimi kremami, vsakodnevno preobrazimo v nekaj kar v resnici nismo. Se pravi, da vsakodnevna metamorfoza, pa naj bo ideološka ali pa stvarna, pogojuje tako imenovano fantazmo, oziroma iluzijo. Moja metamorfoza se v bistvu zelo razlikuje od recimo Hoffmana, ali od tebe, vendar še vedno lahko v nečem najdemo skupno fantazmo. Vedi sicer, da resnica je in vedno je takšna kot jo vidiš iz svoje perspektive, tako da o fantazmi lahko govori le opazovalec, nevtralni opazovalec. Kot primer, Hoffman ne verjame v boga, vendar mu ga jaz z vsakim dejnjem in namigom ponujam in mu kažem njegova dela, pa čeprav tudi jaz ne verjamem vanj. Še več, mogoče čudno, ampak sem ateist, lahko bi celo trdil, da sem bil v določenih obdobjih življenja celo satanist, venda Hoffman bo kmalu začel verjeti v nekaj, kar mu razum ne sprejema, v boga (pa čeprav metaforično).
OdgovoriIzbrišiKar tako naprej,
Prof. M2M
Fajn mi je bilo na busu, ko ste mi začeli postavljati anti tezo. Čeprav ste temu rekoč zmagali, saj niso bili moji odgovori dopiljeni, vendar ste bili prvi, ki ste razumeli ta stavek poleg tiste osebe od katere sem ga izvedela. Še vsaj tri dni sem razmišljala o tem ter kako narediti skupek tega torej sintezo (povezati tezo in anti tezo).
OdgovoriIzbrišiSaj sem rekla da je, ampak samo v primeru, da poveš vse pogoje v katerih ta resnica velja. Sicer si lahko vsak to drugače predstavlja. Nobenega ne silim, da razmišlja tako kot jaz.
Hmm..o tem sem tudi razmišljala ali je vedno nevtralni opazovalec..
Saj je celo življenje tako (ne samo ličila, obleke). Zdi se mi kot, da je življenje igra in mi smo te igralci.. lahko si karkoli izmislimo. Primer: greš v tujino, noben te ne pozna.. Lahko si karkoli! Lahko si spremeniš ime, osebno zgodovino, karkoli! Tukaj, ko te že vsi poznajo je to malo težje, zato pa se ljudje maskirajo s takimi in drugačnimi ličili, oblekami .. vendar je vseeno možno, da si tudi v lj. izmisliš ime itd. Poznam prijatelja, ki si je čisto spremenil življenje, ne govori osebne zgodovine, ime mu je jakob vsaj tako se predstavi (drugače mu sploh ni tako ime in tudi za potovanje v drugo državo ni rabil osebne, noben ne ve koliko je star (razen jaz..ena iz med redkih..mogoče 3je vemo),...Torej je vse možno. Smešno mi je, ko se enkrat oblečem v pisane obleke kot kakšen hipy in me v šoli vsi začudeno gledajo, mi govorijo, če sem iz cirkusa prišla in podobno. Drugič pa, ko pridem po njihovih standrdih oblečena "normalno" pa te isti ljudje me pozdravljajo, tipi žvižgajo, nekateri se celo pogovarjajo z menoj. Res je smešno kako večinoma ljudi gleda samo na izgled in ne sprejema drugačnosti.
Noja ni nujno, da bi začel verjeti.. mene ni šans, da prepričaš, da bog obstaja, vendar pa nisem ateistka.. verjamem vseeno v nekaj, saj se mi zdi, da je fajn imeti neko fantazmo v življenju pa tudi če se motim, saj smo vsi v neki zablodi.
Verjamem v moč/energijo, nek izvor, v reinkarnacijo.
Se pravi - si ateistka in v srednjem veku bi gorela na grmati, če bi to odkrili, če bi odkrili da si heretik da verjameš v nekaj več.....
IzbrišiMogoče glede metamorfoze, če te zanima seveda, preberi Kafka / Preobrazba, če se ne motim sempravilno zapisal, knjiga pa je odbita od začetka do konca.
Seveda jo priporočam vsakemu, prav tako pa ti priporočam tudi tiste tri knjige, ki sem jih napisal Hoffmanu.
Prof. M2M
za enkrat imam dovolj eno knjigo- Kuga Fantazme.. sem slišala, da ste dali to prebrati Juretu.
OdgovoriIzbrišiPač kar se tiče reinkrnacije je tko: jaz mislim, da obstaja, vendar se ne bom obnašala kot, da imam zdaj časa miljone let, ker ne bom umrla, ampak bom raje razmišljala tako.. v tem življenju moram čim več narediti kar mislim, da je potrebno (uresničiti cilje, svoje želje,iti v druge dimenzije, odpreti vse čakre..)
saj imam oz. res malo časa. Potem mi lahko uspe in se ponovno rodim v tistem kar želim jaz oz. moja moč/energija. Ne razmišljam pa tako kot neki drugi verniki, da bom itak se lohka rodila v ponovno telo in opravila še ne storjeno, da bo potem moja "duša"-tako oni pravijo odšla tam kamor spada (nebesa ali tam kjer si ti želiš), ker kaj če ne bi šla v nobeno telo ali pa sploh reinkrnacija ne obstaja potem bi bila v neznanen in moja moč, energija bi tavala nekje v zablodi jaz (mrtva ali ne) pa bi lahko bila žalostna, saj sem celo
življenje vrjela v nekaj kar ne obstaja in upala da imam neskončno časa- brezveze. Sicer bi bila vesela, če bi lahko v ponovnem življenju bila nežen vetrič in obiskala vse kraje na svetu ter odšla med drugim tudi v vesolje (ali pa še bolje bila vakum..), vendar vseeno se zavedam tega, da imam malo časa na tem svetu, zato ga ne zapravljam z dolg časom (včasih imam časa še premalo, da kaj opravim- tisto kar me zanima..ne pa da ne bi vedela kaj naj sama s sabo)..
Po mojem prepričanju bi vsi, k imate določen potencial in večno željo po nečim več, morali prebrati Tracy-jevo knjigo "Pojej živo žabo". Nujnik po mojem mnenju za življenje v 21 stoletju,ki ti pomaga v neke vrste filozofskem smislu organizirati že tako hitro življenje v mirnejši tok in s tem v organiziranost časa življenja. Za prvo branje knjig porabiš nekako 2 dni, ko pa se k njej vračaš skozi čas (vedno se - sam sem se vrnil k njej že večkrat), pa porabiš en dopoldne, popoldne ali pa večer. Smiselna knjiga za vse, ki si želijo nekaj več in tudi prekrasen preizkus, kdo izmed tako imenovanih intelektualcev, ki trdijo da želijo več, to tudi resno mislijo.
OdgovoriIzbrišiProf. M2M
Mogoče si bom kdaj vzela čas in jo prebrala (čeprav ne hvala kar se tiče žabe hehe)
OdgovoriIzbriši