Včasih sem si predstavljala ljubezen kot sestavljanko in ljudje smo tisti, ki se iščemo med sabo, da bi nasli tko rekoč svoj delček in bi se z njem ujemali. Dve polovici, ki se najdeta in postaneta eno. Moram vas opozoriti: To ne obstaja pa, če si še tako želite.
- Vsak ima neko manjko, nekaj kar naj bi imela tista ljubljena oseba, ampak tista oseba tega nima. Tega nima noben, vendar če oba v zvezi verjameta, da ima vsak od njiju tisto kar jima manjka potem si podata prazno roko ter se "zapolnjujeta".
- Preden se spuščaš v resno zvezo ( ta izaz se mi zdi tako smešen- zakaj le resna, saj si lahko čisto srečen in vesel v zvezi ne pa zagrnjen in resen xP) moraš partnerja zelo dobro poznati in biti najprej samo prijatelj, saj le tako vidiš, če ti ta oseba odgovarja in potem v večini primerov nisi razočaran, vendar to še ni vse! V vsaki zvezi mora biti popolno zaupanje. Že kanček ljubosumja ni dobro-čeprav nekateri pravijo, da je, saj podvomiš v zvezo oz. tvojega partnerja, s tem ni več zaupanja to pa lahko uniči zvezo. Najprej moraš spoštovati sebe in toliko kolikor spoštuješ sebe spoštuj tidi svojega partnerja.
Ko partnerja sprejemaš takšnega kot je, se z njem lahko pogovoriš o vsem, ga razumeš ta zaljubljenost preide v ljubezen. Morda enkrat začneta skupaj živeti in ko to skupno življenje funkcionira vidiš, da bo ta zveza res dolgotrajna in lahko si ponosen samo nase.
Pa še nekaj: partnerja nikoli ne omejuj samo nase. On ima tudi svoje življenje in se rad ukvarja s stvarmi, ki so mu ušeč tako kot ti, če ne pa vsaj ugotavlja kaj mu je všeč in kaj želi biti, zato mu ne visi vse skozi za vratom, ampak mu tudi daj čas zase, saj ga vsak od vaju potrebuje.
To pa je vse kar vem o ljubezni, ki je prečudovita. In še misel za na koncu: imejmo se radi. S tem , ko nekoga osrečiš, ga imaš rad in ga ceniš narediš veliko več kot pa če samo gledaš na materialne stvari in hinaviš na okoli ;)
Tukaj pa mislim, da bi lahko s takšnimi temačnimi mislimi še kakšno leto počakala in živela v upanju, da nekoč, nekje, nekam bo prišel pote tisti pravi, samo tvoj, beli princ v sijočem oklepu in na belem vrancu ali črnem ali rjavem, pa saj ni važno, važno je da bil bi samo tvoj, tvoja polovica celote. Sicer pa, mene zelo moti tvoje razmišljanje o spolnem razmerju, ki ga po tvoje ni. Kaj pa je potem? Mogoče živalska strast na živalski farmi.
OdgovoriIzbrišiProf. M2M
Ne. In kaj bi mi pomagalo, da bi živela v upanju na princa na belem konju ali pa tipa v bmwju..sej je eno in isto.
OdgovoriIzbrišiRaje vidim, da sem srečno zaljubljena nekaj časa (vidim tist ognjemet, metuljčki v trebuhu, hitro bitje srca, nasmejana, polna življenja,..)
kot pa, da čakam na nekega "princa", ki ga ne bo, saj nisem v pravljici. Pač imam tako mišljenje glede ljubezni/zaljubljenosti in fajn se mi zdi, če bom nekoč našla svojo manjko ter mislila, da se z njem zapoljnjujem. Imela fantazmo, da je On Tisti Moški, ki me zapoljnjuje. In da sem jaz Tista Ženska z velikim Ž za njega :)
Nisem govorila o živalih, vendar o ljudeh drugače pa živalski nagon. Zagotovo ne spolno razmerje, ki ne obstaja!
Saj se pri razmerju ne gre nikoli samo za sex (to pride spotoma, ker se 2 osebi tako privlačita), vendar so druge stvari v razmerju dosti bol pomembne kot naprimer, da imaš nekoga ki te ima rad, te posluša in sliši, se lahko z njem smejiš, te razume, ceni,...
Živalska farma - to je naš svet, pa naj ti bo všeč ali ne in mi na tej farmi danes pomenimo več kot T-Rex v svojem času. In to je...... RESNICA.
IzbrišiProf. M2M
Strast je že lahko, vendar to vseeno ni spolno razmerje.
OdgovoriIzbriši