my look on job, school and our country

I am interested in philosophy and philosophers's way of thinking is much too good to descend on level of capitalism. People waste their valuable time to get money and then definitely they can't get their time back. As Dalailama said: people sacrifice their health for money and then sacrifice their money to get their health back. A worker is treated just like some kind of merchandise. He works much more and is paid much less than he should be (boss gives you just enough money to survive and in return you work for him 8 hours a day. If you work more and you make more profit, they don't even tell you. So, in the end, you don't earn as much as you are worth). You want something for yourself and you go and work for others. This is not logical. In our country there is not enough money, but the goverment gives the last coins to their employees. There are not enough people who turn their hobbies into their jobs. This is fantastic as far as job is concerned and I admire people, who succeed in doing that.
The banks are in red figures and we are in fact in the middle of a big crisis. The prices are going up and the salaries are going down. The bank loans are rising and the help from the state is falling (scolarships, school meals, sponsored by the state, wellfare...). People are really down, we eat plastic instead of real food, but everyone wants a new iphone 5 (of course you can not take the battery out, so they can listen to your conversations, they know your exact location and all your data. No, thanks, I really DO NOT need it!)

I have a lot of potential and I am a versatile type of person. I didn't go to school so that I would get a job right afterwards( like most of the students think , because it's what their parents taught them ).
And if I will choose The Faculty of Philosophy,  it is because of my great interest, although there are almost no jobs for people with humanist education. At the end of the day you realize that it's just a prefix or suffix before or after your name, anyway.

I decided to keep my mind open and try the opportunities which will be given to me.  My working habits are good even without a job. For instance:  during the next summer vacations I intend to work  just to see how much I will be underpaid an how I can lose a month of my vacations. I also intend to sew and organize faschion shows etc. This should also help me at school.

That'is about it. There are millions  of lecturers (philosophers) and books, even if I will write my own book...I hold on to things which don't exist. People don't create new, yet unknown things, which could benefit  the socieity. I have a feeling that everything in this world is made for a certain period, just that people could make more money.  How come that people don't realise that? Why don't they open their eyes? There are too many people thinking  this way and I don't want to be one of them.  
If you want to change the world. first you have to change yourself.

Kako graditi in dojemati svet preko medijev?

Moj pogled na medije:

Mediji nam poročajo samo tisto kar želijo, da mi verjamemo. Problem je, ko nam povejo samo enoststransko mišljenje celotne situacije. Fokusiramo se na ljudi, ki imajo moč nad nami in lahko nadzirajo informacije. Imajo zelo prebrisano uporabo informacij, ki temeljijo na bazi strahu.Uporabljajo katero koli informacijo, da bi izgledali bolj močni kot v resnici so. Lahko bi pisali tako, da bi ljudje tudi sami kaj prispevali h temu, da rešijo določen problem.. Niso tako močni kot mislimo, vendar zaradi našega straha se počutijo bolj močne kot so zares. Njihovo prepričanje temelji na tem, da ni dovolj za vse ljudi ter si namišljajo še več vojn, prepirov,itd. Demonstrirajmo jim to v kar verjamemo, da je res. Če želimo spremeniti svet moramo najprej spremeniti nas same. Fokusirajmo se na sistem katerega želimo sami imeti in ga zamenjajmo s sistemom katerega ne maramo in ga ne zagovarjamo. Ljudje imajo dovolj praznih obljub in razočaranj. Pravijo, da ni dovolj, da bi šlo na okrog. Nemoremo igrati njihove igre strahu in da ni dovolj za vse. Moramo ustvariti sistem, ki bi demonstriral v kar verjamemo, da je res, da je dovolj za vse, moramo narediti spremembe (politične, socialne, ekonomične,..) in jim pokazati pozitivno stran življenja, ki ga želimo živeti. Ne gre samo za par ljudi, ki dobijo kar potrebujejo, ker ni dovolj za vse. To ni definicija sveta, ki bi delovala. Moramo ustvariti definicijo, ki bo delovala in to bo spremenilo vse.

Kaj lahko clovek rece o medijih. Mediji so ogledala nase druzbe, ki nam kazejo obraz. Vsaj tako zelimo verjeti oziroma tako naj bi bilo v resnici, ce bi mediji drzali pravilno drzo kot bi jo morali.
Dejstvo je, da tisti, ki ima pod sabo medije, operira s svetovnim ali pa samo nacionalnim mnenjem, kajti kot glavni financer tistih pod sabo lahko prilagaja sliko ki bi jo naj mediji kot zanesljiv vir naj kazali. Poznamo primere, ko pride leto volitev in kar naenkrat v nase nabiralnike pricnejo mnozicno prihajati taksni in drugacni brezplacni dnevniki in tedniki, ki na prvi pogled izgledajo kot neodvisni casopis a kaj ko imajo za sabo tiho naklonjenost dolocene politicne strani. Kmalu po volitvah pa to casopisje izgine kot kafra. Vprasajmo se zakaj. Verjetno zato, ker tisti ki so financirali casopis naenkrat izgubili interes v financiranje.
Iz tega lahko takoj vidimo kako lahko denar oblikuje podobo javnega mnenja, kajti po vedenjskih vzorcih smo navajeni in nauceni, da imajo mediji prav in kazejo resnico. Popolnoma ista slika je na televiziji in radiu. Ne moremo se potlej cuditi, kako so lahko taksne institucije pravi magnati v financnem svetu.
Vendar da ne bom prevec kriticna glede medijev, se vedno rada pogledam kaksen film ali pa prisluhnem radiu. A kaj ko v vsakem intermezzu znizajo razpolozenje politicno naravnani komentarji. Brez medijev dejansko ne bi mogli ziveti a lepo bi bilo, da bi zavzeli lastno drzo, kot bi jo morali.                                                                                                                  

Nepomembna zunanjost

Večinoma ljudi se nas vsakodnevno obleče v nekaj ali pa namaže s kakšno kremo ali make-upom s tem se vsakodnevno preobrazimo v nekaj kar v resnici nismo. Se pravi, da vsakodnevna metamorfoza pogojuje tako imenovano fantazmo, oziroma iluzijo pri drugih. Smešno mi je, ko se enkrat oblečem v pisane obleke kot kakšen hipy in me v šoli vsi začudeno gledajo, mi govorijo, če sem iz cirkusa prišla in podo

bno. Drugič pa, ko pridem po njihovih standrdih oblečena "normalno" pa te isti ljudje me pozdravljajo, tipi žvižgajo, nekateri se celo pogovarjajo z menoj. Res je smešno kako večinoma ljudi gleda samo na izgled in ne sprejema drugačnosti. Seveda vse grde besede preslišim, saj niso vredne niti omembe. Hočem samo reči to, da sem raje to kar sem kot pa da bi bila nekaj popolnoma drugega samo, zato da bi me tisti ljudje, ki gledajo samo na zunanjost sprejeli medsabo. Tiste ljudi še najmanj potrebujem v mojem življenju! Ne glej samo na okvir, ampak spreglej celotno sliko. :)
I love the way you are so be yourself.

                                                                             - Urška Jordan

Brezmejnost..

Rdeča barva kot ljubezen.
Ljubezen kot center življenja.
Veter, ki beži in zvok tekoče vode, ki pomirja.
Kje je ptica, ki ponesla bi moj drhteč poljub do tebe?
Kje si ti in zakaj moj trepet te ne žene?
Spomini tvojih besed tonijo v luži solz.
Zakaj solze, če lahko smeh?
Zakaj bolečina, če lahko radost?

Naj pot mavrice popelje me vse do tam kjer moje srce zapolnilo se bo.
Zapolnilo se bo s srečo tvoje ljubezni.

Življenje ima pomen, če obstaja upanje v ljubezen.
Pisana peresa vzbudijo v meni tisto eleganco posebnih čarov!
Mir v sožitju z naravo in mano

• Ljubiti in ljubljen biti je kakor čutiti sonce iz obeh strani.

                                                 - Urška Jordan

Sprejemanje

Ko imaš nizek padec v življenju ne smeš obupati nad sabo in se začeti smiliti sam sebi. Razmisli kaj ti bo pomagalo to, da se smiliš samemu sebi? Od tega ne boš imel nič produktivnega. Razmišljaj kaj lahko narediš, da se boš bolje počutil. Vedno se spomni, da je na svetu miljone ljudi, ki jim je huje kot tebi (vsaj v primerjavi z njimi se lahko počutiš boljše). Nimajo za oblečt, so bolani, nimajo hrane,  vsak dan doživljajo travme iz otroštva, se spominjajo kako so jim pobili družino, vzeli vse kar so imeli, itd. Ampak te ljudje se niso smilili samemu sebi, nekateri so sedaj zelo uspešni, imajo novo svojo družino, sprejemajo drugačne od sebe in nikoli res nikoli ne bodo hoteli nobenemu nič žalega.

Pred kakšnim mesecem se peljem iz šole z avtobusom. Kar na enkrat slišim zvok, ko avtobus odpre vrata kako neka ženska strahotno sprašuje za zdravstveni dom.. Z voznikom avtobusa sta se zmenila in vstopila je.  Spomnim se vseh zapropadenih pogledov na to žensko, smejanja in opravljanja. Tresla se je, komaj hodila in res je čudno izgledala, vendar nisem je obsojala in to mi ni bilo smešno. Gospa, ki jo srečam vsak dan na avtobusu je pristopila do nje in je rekla, da ji bo pokazala kje je zdravstveni dom. Izstopili smo. Bila sem tiho, ampak hodila sem čizto zraven njiju. Vedla sem kje je zdravstveni dom, ampak imela sem veliko dela za šolo. Ženski, ki je zgledala slabotna sem rekla, da nekateri ne sprejemajo drugačnih od sebe, ampak obstajajo tudi ljudje, ki ti pomagajo. Nasmehnila sem se in odšla, saj je gospa rekla, da ji bo pokazala pot.
Nekako sem bila vesela, da je nisem zaničevala kot drugi..

Včeraj to isto žensko srečam kako hodi proti mojemu domu. Pomislila sem, da bi izpostavila kontakt z njo. Pristopila sem do nje in jo povprašala, če se me še spomni. Odgovorila mi je, da se me, vendar se je ponavadi drugi nočejo spomniti. Z veseljem sem šla počasi z njo do zdravstvenega doma, opazovala okolico, saj ima ona bolj fotografski spomin in predvsem se pogovarjala z njo. Povedala mi je, da ljudje, ki ne vejo da ima bolezen sklepajo, da se drogira, je pijanka ter zato nimajo z njo nikakšnih stikov oz. se ji še posmehujejo. Pomislila sem na te ljudi. Ali nimajo niti kanček spoštovanja do sočloveka? Skratka na koncu sva si zaželeli lep dan in bila sem vesela, da sem nekomu pomagala ter ga osrečila.
Verjemite mi, ko nekoga osrečiš, mu pomagaš, mu nameniš lep pogled pa tudi če je drugačen od ostalih narediš s tem zelo veliko. Ko to narediš imaš tisti občutek kot, da si res sam srečen ter da je dosti lepše nekoga osrečiti kot pa gledati samo nase ter se smiliti samemu sebi po nepotrebnem.

Prosim spomni se te objave, ko boš mislil, da ti je najhuje v življenju.

Pojdi naprej

Pravijo, da se s časom rane zacelijo, ampak to ni res. Rane se mogoče zmanjšajo, vendar še vedno ostanejo. Čas jih ne more izbrisati, lahko pa jih izbriše pozitiva, ljubezen, bližina tvojih prijateljev in največ lahko storiš ti sam! Se sprašuješ zakaj ostanejo vedno slabi spomini in kako izbrisati spomine?
Ostanejo samo zato, ker si se jih hotel spominjati (dogodkov), če bi enostavno imel selektiven spomin torej ne bi mislil na slabe stvari/dogodke, se takoj pobotal s tisto osebo tistega pa se ne spominjal ali pa čisto pozabil na tisto drugo osebo potem te slabi spomini ne bi ostali. Selektivni spomin je dober. Pozabiš tisto zaradi česar bi se sekiral kasneje in obdržiš vse lepe spomine na pretekle dogodke.  Pojdi naprej, spreglej, saj v slabi preteklosti nimaš kaj iskati, lahko samo pobereš najboljše trenutke na slabe pa kar lepo pozabi.. Tvoje življenje je samo še na pozitivni poti.
Spoštuj se, naj te ne spravi vsaka malenkost iz tira, saj življenje je na trenutke tudi kruto, bodi to kar si in imej se rad, da boš lahko imel rad tudi druge.

Pogled z druge strani...lahko vse spremeni

Pozitivne spremembe se mi vseskozi dogajajo. Začela sem z drugimi očmi gledati na svet. Karma. Dobre stvari se ti dogajajo, ko tudi ti delaš dobro. Vlagaš svoj trud v najboljšo naložbo - vesolje oziroma Tvoje življenje s tem, ko delaš na sebi in si očistiš duha, sprejemaš nove odločitve, počneš samo tisto za katerim lahko stojiš, poskušaš spremeniti svet s svojim mnenjem, če ne drugega vsaj svoj svet. S tem, ko kažeš zanimanje na vseh povdročjih vzpodbudiš motivacijo tudi pri drugih, ta trud je povrnjen! Ljudje te jemlejo za boljšega govorca/misleca, saj ni važno kako res je to kar govoriš, ampak kako nekaj dobro poveš, da ostalim zveni kreativno, domiselno, nekaj čisto svežega ter novega.