torek, 19. junij 2012

Sprejemanje

Ko imaš nizek padec v življenju ne smeš obupati nad sabo in se začeti smiliti sam sebi. Razmisli kaj ti bo pomagalo to, da se smiliš samemu sebi? Od tega ne boš imel nič produktivnega. Razmišljaj kaj lahko narediš, da se boš bolje počutil. Vedno se spomni, da je na svetu miljone ljudi, ki jim je huje kot tebi (vsaj v primerjavi z njimi se lahko počutiš boljše). Nimajo za oblečt, so bolani, nimajo hrane,  vsak dan doživljajo travme iz otroštva, se spominjajo kako so jim pobili družino, vzeli vse kar so imeli, itd. Ampak te ljudje se niso smilili samemu sebi, nekateri so sedaj zelo uspešni, imajo novo svojo družino, sprejemajo drugačne od sebe in nikoli res nikoli ne bodo hoteli nobenemu nič žalega.

Pred kakšnim mesecem se peljem iz šole z avtobusom. Kar na enkrat slišim zvok, ko avtobus odpre vrata kako neka ženska strahotno sprašuje za zdravstveni dom.. Z voznikom avtobusa sta se zmenila in vstopila je.  Spomnim se vseh zapropadenih pogledov na to žensko, smejanja in opravljanja. Tresla se je, komaj hodila in res je čudno izgledala, vendar nisem je obsojala in to mi ni bilo smešno. Gospa, ki jo srečam vsak dan na avtobusu je pristopila do nje in je rekla, da ji bo pokazala kje je zdravstveni dom. Izstopili smo. Bila sem tiho, ampak hodila sem čizto zraven njiju. Vedla sem kje je zdravstveni dom, ampak imela sem veliko dela za šolo. Ženski, ki je zgledala slabotna sem rekla, da nekateri ne sprejemajo drugačnih od sebe, ampak obstajajo tudi ljudje, ki ti pomagajo. Nasmehnila sem se in odšla, saj je gospa rekla, da ji bo pokazala pot.
Nekako sem bila vesela, da je nisem zaničevala kot drugi..

Včeraj to isto žensko srečam kako hodi proti mojemu domu. Pomislila sem, da bi izpostavila kontakt z njo. Pristopila sem do nje in jo povprašala, če se me še spomni. Odgovorila mi je, da se me, vendar se je ponavadi drugi nočejo spomniti. Z veseljem sem šla počasi z njo do zdravstvenega doma, opazovala okolico, saj ima ona bolj fotografski spomin in predvsem se pogovarjala z njo. Povedala mi je, da ljudje, ki ne vejo da ima bolezen sklepajo, da se drogira, je pijanka ter zato nimajo z njo nikakšnih stikov oz. se ji še posmehujejo. Pomislila sem na te ljudi. Ali nimajo niti kanček spoštovanja do sočloveka? Skratka na koncu sva si zaželeli lep dan in bila sem vesela, da sem nekomu pomagala ter ga osrečila.
Verjemite mi, ko nekoga osrečiš, mu pomagaš, mu nameniš lep pogled pa tudi če je drugačen od ostalih narediš s tem zelo veliko. Ko to narediš imaš tisti občutek kot, da si res sam srečen ter da je dosti lepše nekoga osrečiti kot pa gledati samo nase ter se smiliti samemu sebi po nepotrebnem.

Prosim spomni se te objave, ko boš mislil, da ti je najhuje v življenju.

sreda, 13. junij 2012

Pojdi naprej

Pravijo, da se s časom rane zacelijo, ampak to ni res. Rane se mogoče zmanjšajo, vendar še vedno ostanejo. Čas jih ne more izbrisati, lahko pa jih izbriše pozitiva, ljubezen, bližina tvojih prijateljev in največ lahko storiš ti sam! Se sprašuješ zakaj ostanejo vedno slabi spomini in kako izbrisati spomine?
Ostanejo samo zato, ker si se jih hotel spominjati (dogodkov), če bi enostavno imel selektiven spomin torej ne bi mislil na slabe stvari/dogodke, se takoj pobotal s tisto osebo tistega pa se ne spominjal ali pa čisto pozabil na tisto drugo osebo potem te slabi spomini ne bi ostali. Selektivni spomin je dober. Pozabiš tisto zaradi česar bi se sekiral kasneje in obdržiš vse lepe spomine na pretekle dogodke.  Pojdi naprej, spreglej, saj v slabi preteklosti nimaš kaj iskati, lahko samo pobereš najboljše trenutke na slabe pa kar lepo pozabi.. Tvoje življenje je samo še na pozitivni poti.
Spoštuj se, naj te ne spravi vsaka malenkost iz tira, saj življenje je na trenutke tudi kruto, bodi to kar si in imej se rad, da boš lahko imel rad tudi druge.

torek, 12. junij 2012

Pogled z druge strani...lahko vse spremeni

Pozitivne spremembe se mi vseskozi dogajajo. Začela sem z drugimi očmi gledati na svet. Karma. Dobre stvari se ti dogajajo, ko tudi ti delaš dobro. Vlagaš svoj trud v najboljšo naložbo - vesolje oziroma Tvoje življenje s tem, ko delaš na sebi in si očistiš duha, sprejemaš nove odločitve, počneš samo tisto za katerim lahko stojiš, poskušaš spremeniti svet s svojim mnenjem, če ne drugega vsaj svoj svet. S tem, ko kažeš zanimanje na vseh povdročjih vzpodbudiš motivacijo tudi pri drugih, ta trud je povrnjen! Ljudje te jemlejo za boljšega govorca/misleca, saj ni važno kako res je to kar govoriš, ampak kako nekaj dobro poveš, da ostalim zveni kreativno, domiselno, nekaj čisto svežega ter novega.

Teorija o ljubezni

Zaljubljenost. Ali poznaš tisti občutek, ko misliš, da je popolen/popolna, je vse tako lepo,metuljčki v trebuhu, iskrice v očeh, kot da je on/ona vžigalnik, ki te zagori in že si ognjemet v zasanjenem nebu.. Ta občutek je neverjeten!
Včasih sem si predstavljala ljubezen kot sestavljanko in ljudje smo tisti, ki se iščemo med sabo, da bi nasli tko rekoč svoj delček in bi se z njem ujemali. Dve polovici, ki se najdeta in postaneta eno.  Moram vas opozoriti: To ne obstaja pa, če si še tako želite.
  • Vsak ima neko manjko, nekaj kar naj bi imela tista ljubljena oseba, ampak tista oseba tega nima. Tega nima noben, vendar če oba v zvezi verjameta, da ima vsak od njiju tisto kar jima manjka potem si podata prazno roko ter se "zapolnjujeta".



     
  • Preden se spuščaš v resno zvezo ( ta izaz se mi zdi tako smešen- zakaj le resna, saj si lahko čisto srečen in vesel v zvezi ne pa zagrnjen in resen xP) moraš partnerja zelo dobro poznati in biti najprej samo prijatelj, saj le tako vidiš, če ti ta oseba odgovarja in potem v večini primerov nisi razočaran, vendar to še ni vse! V vsaki zvezi mora biti popolno zaupanje. Že kanček ljubosumja ni dobro-čeprav nekateri pravijo, da je, saj podvomiš v zvezo oz. tvojega partnerja, s tem ni več zaupanja to pa lahko uniči zvezo. Najprej moraš spoštovati sebe in toliko kolikor spoštuješ sebe spoštuj tidi svojega partnerja.
Še nekaj morate vedeti- spolnega razmerja ni! Mogoče ste z nekom prijatelj z uslugami, vendar slej ko prej se to konča.. Nekdo od vaju se zaljubi in to ne gre več.
Ko partnerja sprejemaš takšnega kot je, se z njem lahko pogovoriš o vsem, ga razumeš ta zaljubljenost preide v ljubezen. Morda enkrat začneta skupaj živeti in ko to skupno življenje funkcionira vidiš, da bo ta zveza res dolgotrajna in lahko si ponosen samo nase.
Pa še nekaj: partnerja nikoli ne omejuj samo nase. On ima tudi svoje življenje in se rad ukvarja s stvarmi, ki so mu ušeč tako kot ti, če ne pa vsaj ugotavlja kaj mu je všeč in kaj želi biti, zato mu ne visi vse skozi za vratom, ampak mu tudi daj čas zase, saj ga vsak od vaju potrebuje.
To pa je vse kar vem o ljubezni, ki je prečudovita.  In še misel za na koncu: imejmo se radi. S tem , ko nekoga osrečiš, ga imaš rad in ga ceniš narediš veliko več kot pa če samo gledaš na materialne stvari in hinaviš na okoli ;)

Moja filozofija

Stavek, ki ga verjetno ne boste razumeli, vendar nič bat, saj bom vse razložila. 
  • "Fantazma ni iluzija, ki prekriva ali zamegljuje resnico. Fantazma je iluzija, ki zapolnjuje manjko v resnici."
Pa si razložimo pojme: fantazma - je nekaj v kar verjame več ljudi
  iluzija - je nekaj kar si lahko zamišlja vsak posameznik in še vse o resnicah: Mi ne poznamo resnice. Poznamo samo polrekanje, saj nobena resnica ni resnica dokler ne poveš vseh pogojev v katerih ta resnica velja. 
  • Primer: vse je res (to je polrekanje), razen tisto kar ni res.Ali pa: imamo dva človeka, ki verjameta, da obstaja bog in enega, ki ne. Tista dva imata fantazmo, ki ni iluzija, ki prekriva ali zamegljuje resnico. saj ta fantazma je to zamišljanje-iluzija, ki zapoljnjuje to manjko v resnici-saj ne poznamo resnice, ampak samo polrekanje..tako lahko, če v nekaj zelo močno verjameš zapolnjuje to manjko torej drugo polovico polrekanja. Ne verjamem, da lahko tista ena oseba, ki ne vrjame v boga prepriča tisti dve osebi, ki verjameta in si vseskozi govorita: verjamem verjamem verjamem in živita v zablodi tako kot vsi ostali, da boga ni.Zato vsako verovanje v nekaj zapoljnjuje manjko v resnici. 
Potem pa bi se vprašali kaj je laž, če ne poznamo resnice?To je samo zanikanje resnice oz. polrekanja, saj brez neke polresnice ne moreš vstvariti laži.Je pa razlika med laganjem ali pa laganjem z resnico, če se že lažeš se vsaj laži z resnico in bodi domiselen.
  • Primer: nek sin je probal kaditi. oče ga vpraša: ali si kadil? sin pomisli na včeraj, ko še ni kadil in odgovori: ne nisem kadil. Ve, da se je zlagal, ampak z resnico, saj ni včeraj res ni kadil. Kadil pa je, vendar samo danes.  
Pa še primer, ko si na kakšnem zasliševanju in se niti pod razno ne smeš lagati. Če pride do vprašanja, ko veš, da bi se zlagal imaš vso pravico, da rečeš, da na to vpr. ne želiš odgovarjati.